Ogrevanje s peleti za pol ceneje kot s kurilnim oljem

Ogrevanje s peleti za pol ceneje kot s kurilnim oljem

Vnesel admin, 10.09.2013, 0 Komentarjev

Ogrevanje stanovanjske hiše s poleni, ki jih kurimo v piroliznem kotlu, denimo, je skoraj petkrat cenejše od kurilnega olja. Daleč najdražja sta elektrika in utekočinjeni naftni plin. V zadnjem času je zaradi večjega števila ponud­nikov zelo konkurenčen zemeljski plin, še zlasti če smo se odločili za kondenzacijski plinski kotel. Sicer pa je ekonomika zelo kruta, poudarja Žnidaršič, če izračunamo, koliko v resnici porabimo za ogrevanje in koliko manj bi porabili, če bi zamenjali energent. V klasični slovenski hiši, veliki 150 kvadratnih metrov, za ogrevanje prostorov (brez sanitarne vode) porabimo približno 2300 lit­rov kurilnega olja, kar nas stane okrog 2300 evrov. Če bi takšno hišo ogrevali s poleni, ki bi jih kurili v običajnem kotlu, bi porabili približno 12 kubičnih metrov drv, za kar bi odšteli 660 evrov, v piroliznem kotlu bi bila poraba drv in s tem strošek za ogrevanje za približno 30 odstotkov manjša. Če bi takšno hišo ogrevali s sekanci, bi jih potrebovali 28 nasutih metrov, za kar bi plačali 460 evrov, peletov pa bi potrebovali približno pet ton, kar stane okrog 1200 evrov, če bi jih kupili v razsutem stanju (oziroma nekaj več, če bi jih kupovali v 15-kilogramskih vrečah).

Uporaba cenovno najbolj ugodnih sekancev povsod ne pride v poštev, se pa zato veliko ljudi odloči za ogrevanje z drvmi, če so lastniki gozda, ali za pelete. V prvem primeru star kotel na polena zamenjajo s sodobnejšim, ki ima drugačen režim nalaganja in gorenja. Njegovi izkoristki so okrog 92-odstot­ni, pepela je zelo malo, zalogovnik zdrži 12 ur. Ludvik Treven se je odločil za zamenjavo energenta in nakup kombiniranega kotla na polena in pelete, saj ima svoja drva, zato je tak­šen način ogrevanja zanj cenovno ugoden. Kotel se samodejno zakuri s peleti, vsakih 12 ur oziroma po potrebi je treba naložiti polena. Manj udobno kot ogrevanje s kurilnim oljem, a po drugi strani z nalaganjem polen in polnjenjem 170-kilogramskega zalogovnika za pelete, ki je vgrajen v kotel, in čiščenjem pepela spet ni toliko dela, da bi se človek pritoževal, prizna sogovornik. Pepela je namreč zelo malo, saj ima kotel 93-odstotni izkoristek zgorevanja. Na vrhuncu ogrevalne sezone ga mora očistiti enkrat na teden, drugače pa na štirinajst dni.

Edina pomanjkljivost zamenjave energenta je bila višina naložbe. Za kotel s prigrajenim zalogovnikom za pelete, regulacijo in vse inštalacije je odštel 18.000 evrov, od Eko sklada je dobil povrnjenih 2000 evrov. Po njegovih izračunih se bo naložba ob normalnem delovanju sistema povrnila v petih do devetih letih. Prej je namreč za ogrevanje prostorov in sanitarne vode porabil okrog 6000 litrov kurilnega olja, v zadnji kurilni sezoni pa za približno 1500 evrov polen in peletov.

Vir: Delo in dom, 10.9.2013